nam mar propada zavetje noči,
nam slučajno gnije noč, vaša gnada
noč, nekoč blazina
je še zmeraj iz sira luna
vas vprašam
in obrnem
stran
in se obrnem
proč
ker takrat zgodba poči
in mi raznese vse
naravnost v obraz
naravnost v franže
naravno
...
kar ga najbolj jebe,
ko potem po koščkih po tleh pobira
heroje svojih mladosti,
niso toliko te vojne proti trezorju spominov
in vsi izmi tega sveta
ni to leglo nemira, ti mini terorizmi duha
je to, da ne zna več zaspati
Pred 10 leti
