petek, 16. januar 2015

nočem bit nek snitch sam
a si slišala
art is dead
kam si šla
neznosna lahkost bivanja
let's get naked and dance

oblaki nad sils mario se kotijo v hladnih jesenskih jutrih
v enem jejclja molekula vode ki je šla nekoč skozi nietzscheja
nenazadnje ni bila nikoli več ista
škoda, škoda
nikoli več čista

pogosto se dere božorno boserna
kvarta z divjimi zvermi in ponočuje
se v solzah opravičuje ker ti je spustila čelno
ne načelno temveč iz ljubega miru
pije žganje in žuga s pestjo
s slabo vestjo se trka po prsih češ:
- da je nihče zares ne pozna
- da bomo o njej vsi še slišali
- da ji lahko sodi samo bog

nočem bit nek snitch
ampak poglejte
en dan ji bo sam "poču film"
pol pa bog kar bog

četrtek, 7. november 2013

le sen brez sanj jeseni
leseni seneni nahodi
šumeči teve programi
naslovnica slovenskih novic

sreda, 27. marec 2013

ko je spala
ji je iz ust priletela muha
in tiho brenčala po sobi
v kateri so ležale še tri druge ženske
in tiho ječale

k zmrzali na šipah
k belim penam ob obali
k besnečemu vetru
k sončnemu februarskemu jutru
in k all things coming to an end

"ne premaknite je"
je sestri zašepetal zdravnik pri vratih
"da bo duša našla pot nazaj"

sori, ampak, kaj

torek, 26. februar 2013

pozimi bomo polili popolno pozabo
otožnih pogledov in odsotnih poljubov
in posledica poledice
bencin in kri
in ti
kriki kriki
ki parajo oči

radio hrešči pod cesto
v travi v kanalu vkleščeni
v zverižene oklepe
v banalnosti prometne sreče

pazi
srce srce
srce leži v travi

nedelja, 27. januar 2013

in so šli

in so šli
a ste opazli
mislim, ne vem če ste kdaj oplazili
tisto ploščo za kuhanje na peči na drva
z roko
in če vam je kdaj iz zaboja s poleni
v dnevno sobo prilezla kača
in se zavlekla pod kavč

in burja
a vam je kdaj prestrašena burja prijela in stresla hišo
al pa vdrla skozi zaprto okno in se sredi noči drla
s črnimi luknjami namesto oči
samo korak od postelje
češ da smo vsi en tour de force
en sam kurčev
tour de force

nedelja, 2. december 2012

kaj ti še ostane
ko jih imaš 28
in abstinenčno živiš momentarno
in bi živel kot prah
samo ne znaš

in se pol nimaš kam dat
in trajaš v akcentu kot sonce
ki vedno oblizne vanilijo
in je nikoli zares ne okusi
ker pač prej izhlapi

in pol čakaš da ti kdo kaj reče
da te nekdo nekam pošlje
magari mannheim heidelberg
magari do filma v enem tednu
magari v tri p(ičke). m(aterne).

in ti valda samo izveš
kaj to pomeni:
-aerosinusitis
-balladins
-schloss

za dan
navdih

in pol ti pravi iranski režiser iz montreala
da moški ustvarjajo ker ženske rojevajo
in ti kapitalno zajebeš ker ne veš kaj bi
in kimaš in se še naprej smeješ ker pač ne veš kaj naj
in on ti to pove in še kr govori
kar tako iz navade
ker ve da nekaj mora
ker ne ve kaj naj
ko mu pridejo vsi ti ljudje čestitat da ni eksplodiral

in še pridejo
po nas

in te pol sesuje
da primo levi umre
namesto da bi doumel
agitacije in transgresije
višje instance smisla in reda in to
da nujo porodi nuja in da nekaterim ni dano

i am un
chien
andalusia

torek, 30. oktober 2012

resslov gaj

v hlad in kvadrate odeti
ujeti hlepimo po temi poletnih noči
ko v zraku je morje in motorno olje
in teorije zarote in pičke in smeh

in pol policija posveti na skale
ni omejevalcev ni trave - samo bučanje
valov in gremo domov - nad trstom že bliska grmi
in spet jutri bo vrela valdoltra

in ti večeri so vedno in jih nikoli več ni
nad oblaki kometi
in obzorje ki čez dan se krivi
ponoči izgine in če odmisliš motorje letimo

domov
skozi resslov gaj
skozi resslov gaj