Obračaj in obrne

nam mar propada zavetje noči,
nam slučajno gnije noč, vaša gnada

noč, nekoč blazina
je še zmeraj iz sira luna

vas vprašam

in obrnem
stran

in se obrnem
proč

ker takrat zgodba poči
in mi raznese vse

naravnost v obraz
naravnost v franže
naravno

...

kar ga najbolj jebe,

ko potem po koščkih po tleh pobira
heroje svojih mladosti,

niso toliko te vojne proti trezorju spominov
in vsi izmi tega sveta

ni to leglo nemira, ti mini terorizmi duha

je to, da ne zna več zaspati