''...kupoval sem kruh od enga modela iz Bruslja
bil je šest čevljev visok in izredno mišičast
vprašal sm ga a govoriš-a moj lenguidž?
pa ga pol ni''

Karl Marx, Spomini

Fiume Sand Creek

Naši bojevniki so bili predaleč na lovu za bizoni, ko je oddaljeni zvok trobente postajal zmeraj glasnejši. Trikrat sem zaprl oči in vsakič, ko sem jih odprl sem bil še vedno tam. Nonota sem vprašal, če so to le sanje in je rekel ja in sanjal sem tako močno, da mi je začela iz nosa teči kri.

Bil je dvajsetletni general sinje modrih oči. Bil je dvajsetletni general, sin viharja.

23.5.

In zdaj zapleši, prinašalka vode,
v luči obdana s cvetjem.
Naj te hrup odnese v divji omami,
kajti spet prihaja zima.

Pozabi in pleši prelepa radost,
na poletne obete, na pomlad, ki ni prišla.
Na vsa skrivna srečanja in potovanja,
na mesta, ki jih ni in bojo zmeraj tam.

Pleši, pleši večerna zvezda,
svetlikaj se v teh solzah,
preden zmrznejo ali zamrejo v zemlji,
na kateri sem te imel in ti polagal pesmi.

Pleši in plezaj in padi v sneg,
ki prekriva starodavne grobove,
po katerih sva hodila in si lizala rane
v čarobni in večni noči.

Zapleši, zazvoni in kradi
in znova pobegni nedolžna v ječo,
kjer sva se skrivala mrazu
in premočno gorela.

Pleši, pleši zavita v dim,
pleši hitreje in pleši močneje,
tako kot še nikdar doslej.
V to kurčevo zimo, ki prihaja.

In glej ji v oči,
smej se v obraz,
saj lesa ni več
in ogenj ugaša.

Leto je naokrog

prav me primi
preden pridejo
mi pravi
pomladna basen

leto je naokrog
maline so zunaj

koline, koline

The Final Frontier

ne ledenih ploščah
brstijo brhki mroži

brkato bi branili zadnjo mejo
a valovi jih odnašajo vnemar

kar tja v en dan

in plošče se topijo
v pizdo materno